Slide

neandertalec ob ognju

Arheološki park Divje babe

Podoživite skrivnostno  obdobje neandertalca

Arheološki park Divje babe , ki leži v razgibani pokrajini Idrijsko-Cerkljanskega hribovja, je eno najpomembnejših najdišč stare kamene dobe na svetu. V strmem, skalnatem pobočju, ki se od Šebreljske planote spušča v dolino reke Idrijce, je skrita kraška jama v kateri so bile najdene kosti 58-ih različnih živalskih vrst (med katerimi prevladuje jamski medved), kamnita in koščena orodja ter ostanki kurišč ledenodobnega človeka. 
Divje babe I so jamsko najdišče iz obdobja srednjega in začetka mlajšega paleolitika. Mnogoplastno najdišče je časovno opredeljeno z različnimi radiometričnimi metodami datiranja. Staro je od 35.000 do več kot 80.000 let. Doslej raziskane plasti s paleolitskimi najdbami so nastale v času zadnjih neandertalcev in prvih kromanjoncev.

NEANDERTALČEVA PIŠČAL

Obiščite zibelko glasbe in spoznajte prvo glasbilo na svetu

Do najznamenitejše najdbe je prišlo leta 1995, ko je bilo med izkopavanji Ivana Turka in Janeza Dirjeca z Instituta za arheologijo ZRC SAZU odkrito najstarejše glasbilo na svetu. V ostankih od 45.000 – 50.000 let starega neandertalčevega ognjišča se je razkrila koščena piščal, izdelana iz stegnenice mladega jamskega medveda, v katero je neandertalec s kamenim orodjem izvrtal tri luknjice, ki ustrezajo razmiku prstov na roki, iz nje pa je izvabil preprosto melodijo. Ta najdba je začetek glasbenega ustvarjanja pomaknila za celih 10.000 let v preteklost in je temeljito spremenila poglede na neandertalca, izumrlega pred 30.000 leti. Z znamenito najdbo je namreč neandertalec prestopil mejo med živalskimi nagoni in višjo zavestjo, ki mu je omogočila ustvarjalno duhovnost.

piscaldivjebabe

VEČ KOT PALEOLITSKO NAJDIŠČE

Privoščite si razgiban potep po Šebreljski planoti

Arheološki park Divje Babe poleg paleolitskega najdišča ponuja tudi druge zanimivosti, ki kar vabijo k obisku. Na kraški planoti se nahaja vas Šebrelje za katero je značilna svojevrstna mikroklima , ki ugodno vpliva na počutje in zdravje ljudi . Posebna mikroklima ima velik pomen tudi pri zagotavljanju ustreznih pogojev za zorenje in sušenje kulinarične specialitete – šebreljskega želodca. Razgibanost pokrajine orisuje Kazarska grapa, zanimiva soteska, ki navdušuje z naravnimi lepotami, kot so naravni most, korita in brzice, smaragdni tolmuni in skladi lehnjaka. S svojo čistostjo in lepoto pozornost privablja tudi dolina reke Idrijce.

Rimsko in keltsko najdišče pri Reki

NEME PRIČE RIMSKE DOBE in KELTSKO GROBIŠČE

Na severnem robu arheološkega parka Divje Babe se nahaja arheološko najdišče Grad pri Reki, ki ga štejemo v rimsko dobo. Odmaknjeni hriboviti deli na zahodnem ter jugovzhodnem in vzhodnem območju srednje Slovenije so bili priključeni k rimski državi v zadnji tretjini 1. stoletja pr. n. št., verjetno med vojno v Iliriku (35 – 32 pr. n. št.) ter med panonskimi vojnami (14 – 9 pr. n. št.). Iz tega časa so ostaline, ki jasno kažejo, da je rimska vojska oblegala oporišča bojevitih staroselcev, verjetno Karnov, na Gradu pri Reki in Gradišču v Cerknem. Podobnost najdb na obeh najdiščih ne dopušča dvoma o tem, da sta bili obe obleganji del iste, širše vojaške akcije, verjetno izvedene na začetku vojn v iliriku. Obe najdišči sta stali na strateško pomembnih krajih. Bolje je raziskan Grad pri Reki, ki leži na grebenu, okoli katerega mora ozka dolina reke Idrijce narediti ovinek. Številne železne konice izstrelkov katapultov, kopij in različnih tipov puščic ter svinčeni izstrelki (želodi), ki so jih izstreljevali s pračami, pa tudi žebljički, s kakršnimi so bili okovani podplati obuval rimskih vojakov, in zaponke, kakršne so nosili rimski vojaki, so bili najdeni na območju okoli dvajsetih hektarov. To obsega Grad pri Reki in njegova strma pobočja, del sosednjega grebena s pobočij ter prehod med njima. Najdbe so dragocene zaradi velike redkosti in izpovednosti ostalin, ki kažejo na rimsko vojaško obleganje in so bile najdene na mestu, kjer je spopad potekal. Na območju arheološkega parka Divje Babe ob cesti od Kazarske grape do odcepa ceste za Bukovo leži tudi Latensko keltsko grobišče, Grad pri Reki, iz 4. do 1. st. pr. n. št., zadnjega obdobja kulture Keltov. Na grobišču so našli številne predmete iz železa, npr. trirogelne vilice za ribolov ali polkrožni prstan za fiksiranje kose na ročaj. 

ZNAMENITI PENTAGRAM

Odkrijte mističnost bližnjega okolja

Razširjeno območje parka vključuje znameniti pentagram o katerem piše Ivan Mohorič, ki ga med seboj tvorijo cerkve v neposredni bližini tega območja: cerkvica sv. Pavla na Straži, cerkev sv. Uršule v Jagrščah, cerkev sv. Jurija v Šebreljah, cerkev sv. Ivana na robu Šebreljske planote ter stična točka, ki jo sekajo smeri Jagršče – Bukovo in cerkev sv. Ivana s cerkvijo sv. Urha v Ravnah. Gotska cerkvica sv. Ivana stoji na kraju kjer naj bi nekoč bilo pogansko svetišče sonca. Kraj ponuja čudovito razgledno točko na okoliške hribe, posejane z vasmi ter na dolino reke Idrijce.

pentagramvelika

Pogoji

Prosimo, da vse individualne obiske in skupine, predvsem šolske, predhodno in pravočasno prijavite vsaj sedem dni pred želenim obiskom ter se z vodstvom pogovorite o težavnosti programa. Zaradi spusta in hoje po jami so obvezna udobna oblačila in športna obutev. Obiskovalcem, mlajšim od 14 let, je obisk dovoljen le v spremstvu staršev ali spremljevalcev!

Kontakt

LTO Laufar Cerkno
Močnikova ul. 2
SI-5282 Cerkno
T: +386 (0)5 373 46 45
MOB: +386 (0)51 378 415 
info@turizem-cerkno.si